Luke 1:26-80

Angel oznani Mariji Jezusovo rojstvo

26– 27Elizabeta je bila v šestem mesecu nosečnosti, ko je Bog poslal angela Gabriela k nekemu dekletu v Nazaret, mesto v Galileji. Dekletu je bilo ime Marija in bila je zaročena z Jožefom, potomcem velikega kralja Davida. 28K njej je prišel angel in ji dejal: “Bodi pozdravljena, Marija, ki uživaš tako naklonjenost! Gospod je s teboj.” 29Marija je bila zmedena in preplašena ter se je spraševala, kaj bi te nenavadne besede mogle pomeniti. 30“Ne boj se, Marija!” je nadaljeval angel. “Bog ti je prav posebno naklonjen. 31Zanosila boš in boš rodila sina. Jezus naj mu bo ime. 32Mogočen bo in imenoval se bo Sin Najvišjega. Gospod Bog mu bo dal prestol praočeta Davida 33in večno bo vladal Jakobovim potomcem. Njegovemu kraljevanju ne bo konca.” 34“Kako pa se bo to zgodilo?” je vprašala Marija angela. “Saj sem vendar devica.” 35Angel ji je odgovoril: “Sveti Duh bo prišel nadte in Božja sila te bo obsenčila. Zato bo ta otrok svet in se bo imenoval Božji Sin. 36Tudi Elizabeta, tvoja sorodnica, o kateri pravijo, da ne more imeti otrok, je v šestem mesecu nosečnosti. V svoji visoki starosti bo rodila otroka. 37Bogu namreč nič ni nemogoče.” 38“Božja služabnica sem in karkoli želi, naj se zgodi z menoj,” je odvrnila Marija. “Naj bo vse tako, kot si mi dejal.” Nato jo je angel zapustil.

Marija pri Elizabeti

39Marija se je odločila, da bo kar najhitreje obiskala Elizabeto, ki je živela s svojim možem Zaharijem v majhnem mestecu v judejskem gričevju. 40Vstopila je v hišo in jo pozdravila. 41Ko je Elizabeta slišala Marijin glas, je otrok v njenem telesu od veselja poskočil in Sveti Duh jo je vso prežel, tako da je zaklicala: 42“Bog ti je naklonjen bolj kot katerikoli drugi ženi in nad tvojim otrokom počiva poseben Božji blagoslov! 43S čim sem si zaslužila, da me obišče mati mojega Gospoda?! 44Ko sem zaslišala tvoj glas, je otrok v meni od veselja poskočil. 45Kako srečna si lahko, ker si verovala. To, kar ti je Bog naznanil, se bo zgodilo.”

Marija hvali Boga in se mu zahvaljuje

46Tedaj je Marija hvalila Boga:

“Iz vsega srca slavim Gospoda.
47Bog, moj Rešitelj, je moja sreča!
48Meni, preprosti in nepomembni ženi,
je zaupal vzvišeno nalogo.
Ljudje vseh časov me bodo imenovali srečno,
49kajti Bog, ki je mogočen in svet,
je storil nekaj velikega z menoj.
50Brezmejno skrbi v svojem usmiljenju
za vse, ki se ga boje,
od roda do roda.
51Kako silna je njegova mogočna roka!
Ponosne in visoke je razsejal.
52Vladarje ruši s prestolov,
potlačene pa dviga.
53Lačne obsipa z dobrotami,
bogate pa odpravlja praznih rok.
54Kako je pomagal svojemu služabniku Izraelu!
Spominja se svoje obljube, da bo milosten.
55Tako je obljubil našim praočetom –
Abrahamu in njegovim potomcem –
da jim bo večno izkazoval milost.”
56Marija je ostala kake tri mesece pri Elizabeti, potem pa se je vrnila domov.

Janez naj mu bo ime

57Elizabeti je prišel čas poroda in rodila je sina. 58Ko so sosedje in sorodniki slišali, kako se je je Bog usmilil, so se veselili skupaj z njo. 59Čez osem dni so prišli sorodniki in prijatelji, kajti takrat naj bi otroka obrezali. Dobil naj bi tudi ime po svojem očetu: Zaharija. 60Elizabeta pa se je vmešala in rekla: “Ne tako. Ime naj mu bo Janez.” 61“Saj nihče izmed sorodnikov nima tega imena!” so nasprotovali drugi. 62Namignili so očetu in ga vprašali: “Kako naj bo ime sinu?” 63Zaharija je pokazal, da potrebuje tablico, na katero je napisal: “Janez bo.” Vsi so se čudili temu. 64Takrat pa je Zaharija spet spregovoril in je slavil Boga. 65Povsod, kjer so ljudje slišali, – pripovedovali so o tem po vsem judejskem gričevju, – so se prestrašili. 66Začudeni so se spraševali: “Kaj bo le postalo iz tega otroka? Gotovo ima Bog kaj posebnega v svojem načrtu zanj.”

Zaharija vnaprej vidi Janezovo nalogo

67Poln Svetega Duha je Zaharija, Janezov oče, pripovedoval, kar mu je Bog naznanil:

68“Hvaljen bodi Gospod, Bog Izraelov,
ker je prišel in osvobodil svoje ljudstvo.
69Iz kraljevske hiše svojega služabnika Davida
nam je poslal močnega Rešitelja.
70(To so že pred davnimi časi naznanjali preroki:)
71Rešil nas bo naših sovražnikov
in otel iz rok tistih ljudi, ki nas sovražijo.
72Bog je bil usmiljen z našimi predniki
in se spominja svete zaveze,
73prisege, ki jo je prisegel našemu očetu Abrahamu:
74da nas bo osvobodil iz rok naših sovražnikov,
in nam omogočil, da mu brez strahu služimo,
75s čistim srcem v njegovi prisotnosti
vse življenje. ▼

▼V izvirniku: V svetosti in pravičnosti.

76Ti, sin moj, pa se boš imenoval
prerok Najvišjega.
Šel boš pred Gospodom
in mu boš pripravljal pot.
77Pokazal boš njegovemu ljudstvu, da je rešeno,
ker so mu odpuščeni grehi.
78Bog nam odpušča zaradi svojega neizmernega usmiljenja.
Od zgoraj prihaja k nam njegova luč.
79Ta luč bo zasvetila vsem ljudem, ki jih obdaja noč
in smrtni strah;
povedla nas bo na pot miru.”
80Janez je rastel in postal močan v duhu. Kot mladenič se je umaknil v puščavsko samoto do tistega dne, ko je javno nastopil pred izraelskim ljudstvom.

Luke 2:1-20

1V tem času je zapovedal cesar Avgust, naj vse prebivalce rimskega cesarstva popišejo, da bi jih lahko obdavčili. 2Takega štetja prebivalstva dotlej še ni bilo. V tem času je bil Kvirinij guverner v Siriji. 3Vsak je moral potovati v kraj, od koder je bil po svojem poreklu, da bi se tam zapisal. 4Ker je bil Jožef Davidov potomec, le-ta pa je bil rojen v Betlehemu, je potoval iz Nazareta v Galileji v Betlehem v Judeji. 5Tu naj bi se Jožef zapisal skupaj s svojo mlado ženo Marijo, ki je pričakovala otroka. 6Ko sta bila v Betlehemu, je Marija rodila svojega prvega otroka – sina. 7Povila ga je v plenice in ga položila v jasli v hlevu, ker nista dobila prenočišča v gostilni.

Pastirji na poljani

8To noč je nekaj pastirjev čuvalo svoje črede na poljani. 9Nenadoma je pristopil Božji angel in vso pokrajino je obsijala Božja slava. Pastirji so se prestrašili, 10toda angel jim je dejal: “Ne bojte se! Prinašam vam čudovito sporočilo, ki velja vsem ljudem: 11Danes je v mestu, kjer je bil rojen David, prišel na svet Rešitelj sveta. To je Kristus, Gospod. 12Takole ga boste prepoznali: v jaslih leži otrok, povit v plenice.” 13Naenkrat so jih obkrožili brezštevilni angeli, ki so hvalili Boga:

14“Slava in čast naj bo Bogu v nebesih,
med ljudmi na zemlji, ki mu želijo ugajati,
pa naj vlada mir.” ▼

▼V izvirniku: in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji.

15Potem ko so jih angeli zapustili, so pastirji dejali drug drugemu: “Pojdimo v Betlehem. Videli bomo, kar se je tam zgodilo in o čemer nam je pripovedoval Božji angel.” 16Takoj so se odpravili na pot in našli so Marijo in Jožefa in otroka, ki je ležal v jaslih. 17Pastirji so pripovedovali vsem o tem, kar so doživeli in kar jim je povedal angel. 18Vsi, ki so slišali njihovo sporočilo, so se temu zelo čudili. 19Marija pa si je zapomnila vsako besedo in kar naprej je premišljala o tem. 20Potem so se pastirji vrnili k svojim čredam. Hvalili so Boga in se mu zahvaljevali za vse, kar so doživeli to noč. Vse je bilo prav tako, kot so jim povedali angeli.